Danes je pa kriza. Že kmalu po prebujanju sem začutila prvo lakoto, ki pa sploh ne poneha. Sedaj sem že na tej stopnji ko nisem lačna, ampak sestradana. Želodec hoče hrano, ampak je treba še malo počakat. Vzamem dodatke in ura do hrane je dolga kot cel dan :(
Končno dočakam obrok, pri dodatkih ob 1. obroku je vsak dan večja muka. Požiralnik se upira, želodec pa jih hoče poslati nazaj. Pojem na žaru pečen svinjski kotlet in zelenjavo. Po obroku se mi ne spahuje več toliko kot prejšnje dni. 90 minut po obroku vzamem še aktivno oglje po protokolu. Zaenkrat je vse ok.
Slabo uro kasneje me pa prične oblivat, kot bi bilo sredi najbolj vročega poletja. Slabo uro je trajalo, da je minilo. Potem pa zopet mrazenje.
Po 2. obroku pa zopet stara zgodba, zvijanje, črvičenje, diska in glavobol. Stanje se proti večeru malo izboljša.
Večerja mine umirjeno, končno imam tudi apetit in z veseljem pojem cev obrok. Tudi napihnjenost danes ni tako huda.
Pred spanjem se zadnji dodatki in takoj odplavam v svet sanj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar